Enkrat, ko nam je v življenju zaupana vloga starša, se začnemo srečevati z različnimi teorijami glede vzgoje, glede tega, kaj je prav in kaj ne, naj pustimo dojenčka jokati ali ga dvignemo, ko si zaželi naše pozornosti… ga pustimo, da se sam uspava ali se uležemo zraven njega… do kdaj je priporočljivo dojiti, kdaj začeti uvajati gosto hrano, s čim začeti, na kaj paziti glede alergenih živil ipd…
Kar nekaj je tudi teorij, povezanih z gibalnim razvojem… recimo ali je hojica škodljiva, ali je pametno voditi otroka za roko, dokler ne osvoji prvih korakov ali ga pustiti? Ob tem pa jih veliko poudarja pomen fine motorika v razvoju.
Kaj fina motorika pravzaprav sploh je in ali je res tako zelo pomembna kot opozarjajo strokovnjaki?
To je gibanje rok in zapestij oziroma uporaba majhnih mišic, ki zahteva usklajeno delovanje osrednjega živčevja in mišičnega sistema.
Fina motorika je ključnega pomena pri razvoju otroka, saj mu omogoča usklajevanje gibov in najbolj pomembno obdobje za razvoj le-te je predšolsko obdobje. Fino motorične sposobnosti otroku dajejo možnost, da doseže neodvisnost in možnost, da do neke mere poskrbi zase. Ob tem lahko izraža svoje ustvarjalne ideje skozi igro in umetniško udejstvovanje, hkrati pa se mu razvija dobra samopodoba.
Nadzor fine motorike poteka od zgoraj navzdol in iz središča telesa navzven – dojenček bo najprej nadzoroval premikanje roke in šele za tem premikanje prstov. Postopoma se nauči držati predmet in kako z njim ravnati ter ga prelagati. Sledi pobiranje predmetov in nato tudi njihovo odlaganje. Ko usvoji vse te temeljne fino motorične spretnosti jih uporablja pri različnih dejavnostih.
Začetek razvoja fine motorike je opazen že pri dojenčkih, ko z odprtimi dlanmi segajo po predmetu ter se igrajo s svojimi prsti. Razvoj spodbujamo tako, da mu ponudimo veliko varnih in zanimivih stvari, s katerimi se rokuje in jih občuti. Nekako pri štirih mesecih mu to v večini uspe. Najprej s celo roko, kasneje, približno pri 6 mesecih pa že uporablja blazinice prstov. Postavi si tudi že cilj, kaj želi doseči.
Pri osmih mesecih se dojenček nauči načrtno pobirati predmete s palcem in drugimi prsti, pri devetih mesecih pa se oblikuje pincetni prijem. To je prijem z blazinicama palca in kazalca, kasneje pa tudi z drugimi prsti. Prav tako pa takrat začnejo dojenčki premikati vsak prst posebej in je to zanje velik dosežek.
S prsti kažejo na predmete, ljudi in je to njihov način sporazumevanja. Prste spretno uporabljajo in tako se pojavijo začetki fino motoričnih sposobnosti. Pri približno devetih mesecih pa se naučijo tudi ploskati in pomahati v slovo.
Pri malčku se v vse večjem nadzoru drobnih gibov odraža napredek v razvoju usklajevanja giba oziroma koordinacije oko – roka. Tako so njegovi gibi nadzorovani in usmerjeni k predmetu v njegovem dosegu. Gibi se zdijo preprosti, a gre za zapleten miselni proces. Otrok v obdobju od drugega do četrtega leta postane zelo spreten.
Da otrok že zgodaj riše, slika in že zelo zgodaj uživa v ustvarjalnem izražanju, omogoča fina motorika. Razvija se preko igre, aktivnosti in ustvarjalnosti. Pri starosti dveh let je dovolj spreten, da začne rezati s škarjami, nekje do treh let mu jih uspe uporabljati že precej natančno. Prav tako napreduje pri risanju in pri dveh letih in pol začne ustvarjati risbe s pomenom.
Pomembno vlogo ima tudi pri oblačenju in prehrani. Pomembno je, da ga spodbujamo in ne opravljamo dela namesto njih (bom jaz, ti si še premajhen), tudi če jim še ne gre najbolje in jim dovolimo, da sami prevzamejo vlogo na teh področjih. Otrok ima med drugim in tretjim letom še težave z zadrgami, vezalkami in gumbi, to pa se izpopolni med šestim in sedmim letom.
Dejavnosti, s katerimi otrok preko igre in aktivnosti razvija fino motoriko so tiste, ki zahtevajo natančno delovanje s prsti: risanje, barvanje, oblikovanje plastelina, tipanje in rokovanje z različnimi predmeti, ustvarjanje s škrobnimi valjčki, sestavljanke, nizanje perlic, rezanje papirja s škarjami.
Nekaj šolskih dejavnosti, ki zajemajo uporabo fine motorike:
- drža pisala, barvic, čopičev;
- pisanje in barvanje;
- sestavljanje kock;
- lepljenje in striženje;
- uporaba ravnila in merjenje,
- uporaba šestila.
Nekaj izven šolskih dejavnosti, ki zajemajo uporabo fine motorike:
- umivanje in ščetkanje zob
- uporaba jedilnega pribora
- zavezovanje čevljev
- zapiranje zadrge ali gumbov
- nizanje predmetov na nit
- sestavljanje kock
- uporaba računalniške miške.
Težave, ki jih pri otroku lahko opazimo so okorna drža barvic, škarij ipd…, težave pri uporabi drobnega materiala in predmetov, lahko se opazi tudi počasnost pri risanju. Težave lahko odpravimo tako, da otroku ponudimo čim več zgoraj omenjenih aktivnosti za urjenje drobnih gibov in kot pravi stari pregovor: »Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.«
Na podlagi opisanih dejstev bi lahko rekli, da razvoj fino motorike dejansko je zelo pomemben, saj se odraža na mnogo področjih otrokovega razvoja.
