Raziskave potrjujejo pomembnost otroške igre za zdrav otrokov razvoj, hkrati pa se pojavljajo opažanja, da se otroci dejansko vedno manj igrajo.

To se dogaja zaradi vpliva televizije, računalnikov in telefonov, ki delujejo uničujoče na ustvarjalnost otrok.

Zatirajo prosto domišljijsko igranje, ki je otroku naravno.

Premalo je prisotno zavedanje o resnični vrednosti le-te.

Otroke prezgodaj »prisilimo« v igre s pravili, ko za to še niso zreli, prehitro so pahnjeni v tekmovanja in ciljno naravnane aktivnosti na škodo možnosti izražanja domišljije.

Dejstvo je, da se odrasli v splošnem ne zavedajo, kako dragocena je za otrokov zdrav in celovit razvoj otroku prosta domišljska igra.

Žal jo mnogi še vedno dojemajo, kot otroško zapravljanje časa, kot nepotrebno in nekoristno dejavnost, ki jo je potrebno čimprej zamenjati z delom, treningi in učenjem.

To je le eno od napačnih prepričanj, ko gre za razumevanje razvojnih posebnosti majhnega otroka s strani odraslih.

Domišljijska igra je nadvse koristna zato, ker otroku pomaga urejati zmešnjavo v njegovem notranjem svetu in vzpostavlja kontrolo realnosti.

Domišljijski (notranji) svet in zunanja realnost se ne izključujeta več, nasprotno – domišljija predstavlja most med nezavednim ter zunanjo realnostjo, tako se tudi obraz te realnosti počloveči in ne predstavlja preveč bolečih zahtev in omejitev.

Ni potrebno biti posebej izurjen opazovalec, da vidimo kako se otrok, sploh v zgodnjem otroštvu, nahaja v posebnem stanju zavesti (t.i. alfa stanju), nekje med budnostjo in spanjem.

In ravno v tem stanju zavesti se nahaja največji kreativni potencial za otroka.

Če otroka pustimo v tem, njemu naravnem, stanju zavesti in ga ne mečemo na silo iz njega, »prebujamo« z nenehnim lastnim vmešavanjem, s pogostimi vprašanji, ukazi, zapovedmi ali povzročanjem hrupa, se bo otrok lahko polno in svobodno domišljijsko igral, če mu hkrati omogočimo dovolj naravnega materiala, nedokončanih igrač (in po tretjem letu tudi vrstnike).

Ni vsaka igra prava igra za majhne otroke, temveč je zanjo značilno, da je svobodna, spontana, brez prisile, zanimiva, zabavna, interaktivna, notranje motivirana, odprta, domišljska, ekspresivna, kreativna in divergentna (kar pomeni, da ima veliko možnih različnih rešitev in ne samo ene pravilne).

Za majhnega otroka, ki je popolnoma življenjsko odvisen od odraslih, svojih staršev, je prosta domišljijska igra njegovo resnično kraljestvo svobode.

Zato se domišjijska igra lahko razvije le v atmosferi svobode in nevmešavanja odraslega v otrokovo dejavnost saj le na tak spontan način pridejo do izraza pristni vzgibi otrokove domišljije.

Fina motorika vključuje uporabo manjših mišic rok, kot so mišice v zapestju in prstih.

Mišice skupaj z možgani nadzorujejo in usklajujejo gibanje dlani in prstov, ki jih uporabljamo pri različnih dejavnostih (npr. uporaba svinčnikov, škarij, sestavljanje kock ali sestavljank, šivanje ipd.).

Učinkovitost finomotoričnih gibov pomembno vpliva na kakovost, natančnost in hitrost izvajanja različnih opravil, pri katerih uporabljamo dlani in prste.

Učinkovite finomotorične sposobnosti zahtevajo številne neodvisne dražljaje, ki pomagajo rokovati s predmetom ali opravijo nalogo.

Vključujejo koordinirano usklajevanje impulzov med možgani in malimi mišičnimi skupinami rok ter so povezane z razvojem grobe motorike.

Uporabljamo jih tako pri šolskem delu kot tudi pri vsakodnevnih opravilih.

Finomotorične spretnosti niso specifično učno področje, kot sta npr. branje ali matematika, vendar vseeno neposredno vplivajo na to, kako dobro se otroci lahko naučijo različnih stvari in pokažejo, kar vedo.

Na primer, otroci potrebujejo finomotorične spretnosti, da obkrožijo pravilen odgovor ali napišejo odgovor na vprašanje.

Nekaj šolskih dejavnosti, ki zajemajo uporabo fine motorike:

• drža pisala, barvic, čopičev;
• pisanje in barvanje;
• sestavljanje kock;
• lepljenje in striženje;
• uporaba ravnila in merjenje,
• uporaba šestila.

Nekaj izvenšolskih dejavnosti, ki zajemajo uporabo fine motorike:

• umivanje in ščetkanje zob
• uporaba jedilnega pribora
• zavezovanje čevljev
• zapiranje zadrge ali gumbov
• nizanje predmetov na nit
• sestavljanje kock
• uporaba računalniške miške.

Giomais pri vašem otroku vzpodbuja oboje.

Tako domišljijo kot tudi razvijanje finomotorike.

Uporaba Giomais koruzne opeke je namreč zelo vsestranska.

Opeko lahko modeliramo z rokami, valjamo, strgamo, zvijamo, stiskamo, režemo in lepimo med seboj ali pa jo prilepimo na različne podlage kot so papir, karton, blago, les, opeka, steklo…

Vse kar moramo narediti je, da s pomočjo vlažne krpice navlažimo koruzno opeko Giomais in ta se zlepi skupaj, popolnoma brez lepila.

Z Giomais koruzno opeko lahko naredimo tudi 3D predmete, (hiša, letalo, vlak, stolp…) tako, da s koščki koruzne opeke Giomais polepimo sliko ali pa oblepimo predmete iz lepenke in kartona.

Giomais lahko uporabljamo tudi pri risanju ali barvanju že narisanih slik.

Vse kar moramo narediti je, da košček Giomais opeke položimo v manjšo količino vode, počakamo dve minuti, da se voda obarva, nato pa lahko začnemo risati akvarele s čopičem.

V videu si lahko pogledate vse različne možnosti ustvarjanja in igranja z Giomais koruzno opeko.

Kot boste videli, lahko sestavljamo, lepimo, oblikujemo, režemo, barvamo, iste opeke uporabimo ponovno in tudi, ko enkrat Giomais ni več uporaben za ponovno ustvarjanje, ga lahko koristno ‘recikliramo’…